Na turneji po Kanadi naj bi se svečanost pred koncertom pri naših zdomcih začela najprej s slovensko potem pa še s kanadsko himno. Po končanem pozdravnem govoru predsednik društva še napove himni. Obiskovalci z nami vred se lepo vstanemo in čakamo, čakamo...in naenkrat se iz kasetofona oglasi glasba skupine the Beatles. Vsi v dvorani se spogledamo, Toni Gašperič, ki je bil tudi z nami na turneji pa pravi: »Na, komaj nekaj dni nas ni doma v Sloveniji, pa so že zamenjali državno himno«.
Na neki gasilski veselici v Beli krajini se je nabralo toliko ljudi, da se jih je kar trlo. Ker pa med belokranjskimi vinogradi ni ravno ravnega terena, so plesišče postavili tako, da so ga na dveh spodnjih vogalih podložili. Da bi še povečali že tako veselo vzdušje, smo zaigrali poskočno polko, kjer vsi poskakujejo v en mah. To je trajalo nekaj časa dokler se »tanc poden« ni nagnil in nato lepo počasi zdrknil po obrovu navzdol s plesalci vred. Pa to ni pokvarilo vzdušja. Na srečo se ni nihče poškodoval, gasilci so urno popravili plesišče, na račun podrtega odra pa je bilo še veliko smeha tisti večer in po njem.
Kmalu po izidu naše prve kasete z naslovom Vračam se domov, so te posnetke tudi veliko vrteli na novomeškem radiu Studio D na oddajah po željah poslušalcev. Ker je kaseta izšla v samozaložbi, je ni bilo moč dobiti v trgovinah. Neko soboto okrog poldneva je v kontaktni oddaji nekdo od poslušalcev vprašal radijskega voditelja, kje pa se dobijo te kasete? Voditelj sicer ni vedel, je pa čez nekaj trenutkov poklical drugi poslušalec in povedal Tonijevo domačo telelefonsko številko, kjer se kasete lahko naročijo. Od tiste oddaje pa do večera je nepretrgoma zvonil telefon. Toni je že kar rutinsko sprejemal telefonske klice, na kar zazvoni zvonec na vhodnih vratih stanovanja. Toni odpre vrata, dva gospoda vprašata, ker Tonija nista poznala, če lahko dobita Tonija Verderberja, Toni pa kot iz topa: »Ja pri telefonu«.