Skip to main content

Tamburica

Zgodovina tamburice

Tamburica je glasbilo s strunami, sorodno ruski balalajki, ukrajinski banduri, španski kitari in drugim podobnim instrumentom. Vsa ta podobna glasbila so s poreklom iz območja Perzije (današnji Iran), kjer so stari Asirci pred 5000 leti imeli glasbilo zelo podobno tamburici.

Ne ve se kdaj je tamburica prišla iz Perzije (današnji Iran) k nam. Nekateri pravijo, da so južni Slovani prinesli pred več kot 1300 leti v naše kraje. Drugi pa domnevajo, da so jih k nam prinesli Turki pred približno 500 leti.

Središče tamburice je v Bosni, kjer so pred več kot 100 leti začeli nastajati prvi tamburaški stestavi. Iz Bosne se je nato širila naprej in tako prišla vse do naših krajev (Slovenije).

Sestava tamburice

Sestavljena je iz vratu in trupa. Na koncu vratu so napenjalci za strune. Na samem vratu so prečke. Vrat nam služi za spreminjanje višine tona in je pritrjen na trup. Trup ima luknjo (t.i. zvočnica) in kobilico preko katere se prenaša zvok na resonančno ploskev, katera ojača zvok.

Sistemi tamburic

Imamo nekaj sistemov, kateri se razlikujejo po številu strun in oglasitvah.

Dvoglasni sistem
Tamburica ima 4 strune, od katerih sta po dve v paru (enako oglašene). Razmik med parom strun je v velikosti kvinte g-d (nekatere c-g). Včasih so bile v sistem uvrščene tudi enoglasne bisernice in brač (t. i. farkaš tamburice), katerim so bile vse štiri strune enako oglašene, v tonu d. Tamburašev kateri bi igrali na ta sistem je vedno manj.

Troglasni sistem
Tamburica ima šest strun, od katerih sta po dve v paru (enako oglašene). Razlika med pari je kvinta g-d-a (nekatere c-g-d). Ta sistem se imenuje tudi jankovič sistem.

Štiriglasni sistem
Tamburica ima štiri tone v razmakih kvarte. Imenujemo jih tudi sremske tamburice (sremski sistem). Običajno ima ta sistem tamburic pet strun, od katerih sta prvi dve (najtanjši struni) v paru (enako oglašene), ostale tri so enojne.

Pri vseh sistemih je oblika tamburice hruškasta ali kitarska, samo pri sremskem sistemu se uveljavlja violinska oblika berde (basa).

Velikosti in imena tamburic

Prav tako kot v ostalih orkestrih tudi v tamburaškem obstajajo različne velikosti in imena inštrumenov.

Za najvišje tone so bisernice. Po velikosti je najmanjša. V tamburaškem orkestru so ponavadi prva, druga in tretja bisernica. Včasih se je druga bisernica imenovala kontrašica (zaradi melodije katero je igrala). To ime se sedaj ne uporablja tako pogosto. V sremskem sistemu se prva bisernica imenuje tudi prim ali prima in druga bisrenica tercprim ali tercprima.

Za srednje tone so brači. Po velikosti so drugi najmanjši. V orkestru so navadno prvi, drugi in tretji brač. V sremskem sistemu se prvi brač tudi imenuje basprim ali basprima in drugi brač tercbasprim ali tercbasprima.

Za nižje tone so čelo tamburice: čelovič, čelo-brač in čelo. Po velikosti so malo večje od bračev. V orkestru so navadno vse od čelo tamburic, v manjših sestavih navadno samo ena od teh.

Za spremljavo so bugarije. Po velikosti je enaka čelo tamuricam. Navadno so prva, druga in tretja bugarija. Najpogosteje se uporablja druga bugarija (pri dvoglasnem sistemu) ali samo tretja (pri sremskem sistemu). Prva bugarija se uporablja vse redkeje. Pri sremskem sistemu se bugarija imenuje tudi kontra.

Za najnižje tone se uporablja berda. Po velikosti je največja. Pri sremskem sistemu se imenuje tudi bas.

Uglaševanje tamburic

Strune se šteje od spodaj navzgor. Število strun je odvisbo od sistema tamburic. Prva struna je najtanjša (ima najvišji zven), zadnja pa navadno najdebelejša (najnižji zven).
Razlika med toni strun je odvisna od sistema tamburice. Lahko so vse enake (farkaš), kvinta (jankovič) in kvarta (sremski).
Pri čeloviču in pri tretji bisernici so strune drugače oglašene kot pa se za njih zapisujejo note. Oglašene so c-g, a pišejo in igrajo se kot, da so g-d. To so takoimenovana transponirana glasbila, ker se note drugače pišejo kot pa zvenijo. Na bisernici III ton c zveni za kvarto višje, torej kot f, na čeloviču pa za kvinto nižje.

Tehnike igranja tamburic

Na tamburico se najpogosteje igra s trzalico, lahko tudi s prstom (palcem), ampak to v primerih kadar se igra zelo tiho. Velikosti in oblike trzalice so lahko zelo različne. Odvisna je od vrste tamburice na katero igramo. S trzalico se igra na dva načina: s trzanjem ali udrjanjem strune.

Udarjanje je takrat kadar za vsak ton udarimo struno s prstom ali trzalico navadno od zgoraj navzdol. Udrajanje strun se uporablja predvsem pri kratkih tonih (staccato), lahko pa tudi, če hočemo zven daljšega tona.

Trzanje je takrat kadar s trzalico zelo hitro udarjamo gori-doli. Tako dosežemo, da je ton enakomerno močan čez celotno trajanje tona. Navadno se s trzanjem igra daljše tone (note kot so: četrinke, polovinke, celinke) in note z vezajem (legato). Trzanje mora biti zelo hitro (gosto). Po tem se tudi razlikujejo kvalitete trzanja. Pri trzanju se mora premikat samo dlan roke, nikoli cela roka.

Pri igranju na bugarijo se igra tako, da se s trzalico potegne čez vse strune in tako dobimo akord. Dolžina oziroma trajanje akorda se kontrolira z levo roko tako, da se zelo malo spusti prste od vratu bugarije. Pri igranju akorda na prazne strune pa tako, da se položi prste na strune in tako "zadušimo" strune. Včasih se mora tudi na bugariji trzati čez vse strune, to se imenuje tremolo.

Na berdo se navadno igra samo z udarjanjem, razen če je posebej označen tremolo.

Tamburaški sestavi

Tamburico se lahko igra kot solo instrument. Navadno je to bisernica ali brač. Največ je zasedb s sedem do deset tamburašev. Na primer osem članski sestav sestavljajo: bisernica I in II, brač I, II in III, čelovič ali čelo-brač, bugarija in berda. Če jih je v sestavu več kot deset se imenuje sestav tamburaški zbor, če jih je pa več kot 20 potem pa že orkester.